Zgodba o naivni deklici (Dobrota ni vedno sirota)


Nekega sončnega popoldneva se je skupina treh dečkov igrala na peščeni plaži ob morju, skupaj pa so preživljali še zadnji dan počitnic. Ker jim je postalo dolgčas, so se odločili, da se bodo spomnili nove, nenavadne igre. Sedeli so v krogu in se pogovarjali.  

Najstarejši in največji med njimi, po imenu Mark, je predlagal, da bi malo ponagajali deklici Ani, ki je ravnokar prišla na plažo. Deklico je poznal že nekaj let, saj je živela v njegovi soseski, vedel pa je, da je Ana precej sramežljiva ter ubogljiva in bo naredila, kar koli ji bo rekel, saj se ne bo upala upreti. Mark je bil precej norčav, saj je že večkrat otrokom na šoli povzročal preglavice s skrivanjem njihovih čevljev po šoli in nesramnimi izjavami. Marka v resnici nobeden izmed otrok ni maral, vendar ker so se ga bali, so se še naprej družili z njim in upoštevali njegove želje. Ana je prisedla k Marku in prijazno pozdravila vse tri dečke. Mark nato prosi deklico, naj mu prinese njegov klobuk, ker mu ga je veter odnesel na vrh skale. Deklica ga je upošteva in je spleza na skalo. Ko ji je uspelo splezati na vrh skale, so jo dečki, polni pričakovanja, gledali in čakali, če ji bo morda spodrsnilo, kajti skala je bila precej mokra zaradi dežja, ki je padal pred nekaj urami. Mark in dečka Jan in Miha, ki sta sedela z njim, so začeli ploskati in na ves glas kričati proti deklici, da bi jo prestrašili in bi ji zato spodrsnilo, oni pa bi se potem lahko norčevali iz nje. Kričanje dečkov je zaslišal moški s fotoaparatom, ki je ravno iskal navdih za dobro fotografijo. Moški pogleda proti skali, kjer opazi dolgolaso deklico, ki ji lasje plapolajo v smeri vetra. Nato izkoristi priložnost in jo fotografira. Naslednji dan je fotografijo razvil, objavil pa jo je tudi na svojem blogu.  

Ko je Ana prispela s počitnic, ji je mati povedala, da ji mora nekaj pokazati. Prinesla ji je najstniško revijo Eva in jo odprla na deseti strani. Ana je začudeno strmela v odprto stran revije. Hitro je opazila svojo fotografijo, ko stoji na skali, medtem ko ji lasje plapolajo v vetru. Pod fotografijo opazi napis, da je to najboljša fotografija meseca ter da deklico na sliki prosijo, naj jih kontaktira na napisano telefonsko številko. Radi bi ji poslali fotografijo in nagrado v vrednosti 100 €. 
 

L. L.





Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

``Laž ima krake noge´´ (Resnica in laž)

Slika
  tema novele: resnica in laž   “ LAŽ IMA KRATKE NOGE”     Najstnica Ela se je pred nekaj mes eci, zaradi očetove nove službe , preselila in zamenjala tudi šolo. Hitro se je sporazumela z razredom , pridobila je tudi zelo dobr eocene , a nekega je dobila negativno oceno , in sicer pri matematiki .     Te slabe novice ni želela povedati staršem a , mami Sanji in očetu Jerneju, saj jo je bilo strah, da bosta zelo jezna nanjo , zato se jim a je zlagala , da je dobila dobro oceno. Starša sta ji verjela, a čez nekaj dni s o ju iz šole poklicali na pogovor s profesorico, da se pogovorijo o Eli . N aslednji dan se tako odpravita v šolo, kar malo v skrbeh, kaj se je zgodilo . Ko jim a je profesorica povedala za Elino slabo oceno, sta bila presenečena , saj si n ista mislila , da bi se jim a hči lahko  zlagala.   Ko sta se vrnila s sestanka s profesorico , sta se pogovorila še z Elo.  Povedala sta ji, da nanjo nista jezna z aradi ocene, ampak ker jima ni povedala re
Preberite več

Zgodba o oranžnem ležalniku (Dobrota ni vedno sirota)

Slika
  Vse se je zgodilo pred leti, ko je moja sestra bila stara komaj pet let. Kot majhna deklica je imela pogosto vnetje ušes . M oja starša sta se z ato dogovorila, da je potrebno nekaj ukreniti. Na koncu so se z zdravniki odločili, da ji je treba odstraniti mandlje in žrelnico, kajti s tem se ji bo stanje izboljšalo. Mami je odšla s sestro v bolnišnico. S seboj je vzela oranžen ležalnik, da bo lahko ob njej   tudi ponoči. Operacija se je uspešno končalo. Mama in sestra sta prišli končno spet domov, ležalnik pa sta pustili v bolnišnici, če bi k ateri od zaskrbljenih staršev prav tako želel prenočiti s svojim otrokom. Minilo je nekaj let , bolnišnica in ležalnik sta bila le še oddaljen spomin. Ko je bila sestra v tretjem razredu, je zbolela za la r ingitisom in morala je spet v bolnišnico. Moja mami je šla seveda spet z njo. Takrat ni pomislila , na čem bo spala, ko bo z njo preživela noč. Ko je nastopil večer, se je mami že sprijaznil a , da bo noč prespala na trdem stolu
Preberite več

Denar ni merilo sreče (Denar in družba)

Slika
Marcel Manet je bil preprost človek, dobrega srca, a na bančnem računu ni imel skoraj ničesar. Za svoj 37. rojstni dan je , kot vsako leto , od prijateljev dobil darilo in po nenavadni tradiciji med njimi tudi loto listek. Nepričakovano pa se je enemu od njih končno nasmehnila sreča, saj je Manet osvojil zmagovalno nagrado.   Sprva je Marcel pridobljeni denar skupaj s prijatelji namenil investiranju v nov posel, nato pa so se v njegovo življenje prikradli denarja lačni "prijatelji". Ti so njegovo dobrodušnost sebično izkoriščali. Predstavili so ga svetu zabave in zapravljanja ter mu vsilili lažno sliko popolnega življenja, polnega razkošja in nedelavnosti. V trenutku je Manet pozabil na večerje v pritlični najemniški garsonjeri; začel je zahajati na razkošne zabave v družbo oholih posameznikov. Odtujevati se je začel od starih prijateljev in svojih delavnih navad ter se je prepustil lenobi in zapravljanju premoženja. Pohlepnežem je slepo posojal vse obsežnejše vsote den
Preberite več