Prijetno presenečenje (dobrota ni vedno sirota)

 

PRIJETNO PRESENEČENJE 

Dobrota ni vedno sirota 

 

Janez je samski pisarniški delavec. Po celem dnevu težkega dela se vrača domov. Men naliv potrkava na vetrobransko steklo njegovega avta. Več ur se s polžjo hitrostjo premika skozi promet. Zdi se mu, da minevajo dnevi. Misli si: »Večino popoldneva je zapravljenega na cesti Janez komaj čaka, da se bo lahko doma usedel na kavč in do poznega večera gledal televizijo. Kaj drugega pa bi lahko počel na tako deževno popoldne?  

Na poti domov se ustavi v trgovini, da bi kupil pivo in nekaj hrane. Ko stopa iz trgovine, ga ogovori brezdomec v razcapanih oblačilih. Mož  prosi Janeza za hrano. Temu je ob pogledu na smrdečega razcapanega moža neudobno. Naenkrat se spomni svojega očeta, ki mu je govoril, naj bo vedno radodaren do ljudi v stiski. Prevzamejo ga spomini. Le kdaj je nazadnje obiskal svoje starše? »Zaradi službe seveda nimam časa,« razmišlja. Počuti krivega, zato iz košarice vzame svoj sendvič in ga da brezdomcu. Razcapani mož se mu začne zahvaljevati: »Le kako naj ti poplačam tvojo dobroto?« Brezdomec pobrska po žepih in iz njih privleče nekaj kuponov in srečk ter jih potisne Janezu v roke. Ta steče do avta, da bi mu čim hitreje ušel. Premočen od dežja opravi še zadnji del vožnje domov. Ko vstopi v svoje najeto stanovanje, prižge televizijo in odpre steklenico piva. Nekaj časa nestrpno preklaplja programe, dokler se naleti na rezultate loterije.  Janez se spomni na brezdomca, ki najverjetneje zmrzuje nekje zunaj, medtem ko je on doma na toplem. Iz žepa privleče pest kuponov, ki mu jih je dal brezdomec, med njimi je tudi srečka. Precej presenečen ugotovi, da se številki na srečki in na zaslonu ujemata. Po kratkem telefonskem klicu so njegovi sumi potrjeni. Zadel je na loteriji. Janez je od sreče popolnoma osupel. Preostanek piva vrže v smeti in z avtom zdrvi nazaj do trgovine, toda brezdomca ni nikjer več. Janez želi poklicati svoje prijatelje in jim povedati, kaj ga je doletelo, toda premisli si. Namesto tega pokliče starše ter jih povabi na obisk. Ti  so prijetno presenečeni nenadnega klica in povabila 

Nekaj mesecev kasneje Janez daruje veliko količino prejetega denarja v dobrodelne namene in si obljubi, da se bo v prihodnje potrudil biti bolj usmiljen in radodaren do soljudi. 

  

 

L. X. 

 


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

``Laž ima krake noge´´ (Resnica in laž)

Zgodba o oranžnem ležalniku (Dobrota ni vedno sirota)

Denar ni merilo sreče (Denar in družba)