Odvisnost ni dolgotrajna sreča (Odvisnost mladega človeka)

 Marija je bila stara šestnajst let. Ljudje so jo poznali kot pridno in bistro dekle. Vsak dan si je dopisovala s fantom, sovrstnikom, ki naj bi mu bilo ime Miha. Vse se je začelo, ko je nekega dne na svoj Instagram naslov prejela njegovo sporočilo. V njem je pisalo, da bi jo radspoznal. Kljub temu da ga Marija sploh ni poznala, si je začela z njim brez pomislekov in iskreno dopisovati.

Sprva je prejemala le sporočila s preprostimi vprašanji, kot so: »Kaj rada ješ, kateri je tvoj najljubši film?« ipd. Dopisovala sta si le nekajkrat na teden. Vendar pa se je število sporočil med njima hitro povečalo in s tem tudi Marijina obsedenost z dopisovanjem. Kmalu sta si z Miho dopisovala že vsak dan. Všeč ji je bilo, da sta imela veliko skupnih zanimanj, o katerih sta se vneto pogovarjala. To je dekle osrečevalo, a kmalu je dopisovanje z Mihom začelo tudi slabo vplivati na njeno vsakdanje življenje. Težje je sledila pouku v šoli, saj je mislila le na to, kaj ji bo fant ta dan odpisal. Bila je vse bolj utrujena zaradi pisanja sporočil pozno v noč, včasih je zato celo pozabila narediti domačo nalogo. Njuno vneto dopisovanje je Marijo vse bolj vodilo v odvisnost. Verjetno tudi Miha, ki pa nekega dne Mariji ni nič odpisal. Dekle je najprej pomislilo, da se je je Miha naveličal in postala je zelo žalostna. Nekega dne se je zato celo razjokala. Postalo jo je strah, da je v svojih sporočilih morda napisala nekaj, s čimer se je osmešila in se zato Mihu ne zdi več vredna, da bi si z njo še naprej dopisoval. Šele takrat je spoznala svojo obsedenost z dopisovanjem. Zavedala se je svoje odvisnosti, ki ji jemlje čas, pozornost do pomembnejših stvari v življenju, kot je dopisovanje po Instagramu, in celo kali njeno samopodobo. Zato je sklenila, da bo o vsem preprosto prenehala premišljevati.

Minilo je nekaj tednov in Marija je na Miho že skoraj pozabila, dokler ji ta ni ponovno pisal. Dekle je seveda najprej zanimalo, zakaj tako dolgo ni odpisal, vendar ji tega ni želel pojasniti, prosil jo je le, da bi spet začela z dopisovanjem. Marija je sprva občutila zadovoljstvo, saj se je v njej za trenutek prebudil občutek, ki ga je imela, ko je še uživala ob dopisovanju z Miho. Vendar pa se je že takoj zatem tudi spomnila razočaranja, ko ji Miha kar naenkrat ni več pisal. Še več, njegovo izogibanje razlagi za svoje nekajtedensko »izginotje« je čutila kot nekaj zelo sebičnega in nesramnega. Zato je Mihovo prošnjo zavrnila. Ta ji je nato res poslal še nekaj nesramnih in jeznih sporočil ter nazadnje nehal s pisanjem. Marija pa se je ob njih še bolj zavedala, da je v resnici imela srečo, saj je še pravi čas spoznala, kako hitro lahko postanemo odvisni, pa čeprav le od na prvi pogled nedolžnega dopisovanja z vrstniki. Zaprla je Mihov dostop do svojega naslova na Instagramu in živela svoje staro življenje naprej.

AS








Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

``Laž ima krake noge´´ (Resnica in laž)

Zgodba o oranžnem ležalniku (Dobrota ni vedno sirota)

Denar ni merilo sreče (Denar in družba)