Novela o Michaelu (Dobrota ni vedno sirota)

 Novela o Michaelu: Dobrota ni vedno sirota 

Vsi smo že velikokrat slišali rek ˝Dobrota je sirota˝, ampak ali smo kdaj pomislili, da ni vedno tako? Temu bomo lahko priča v naslednji zgodbi o bratih, ki na koncu spoznata, da je bolje pomagati drugim, saj nikoli ne vemo, kdaj se nam bo to obrestovalo. 

Sebastijan in Michael sta bila enojajčna dvojčka. Na videz ju ni bilo mogoče ločiti, razlikovala sta se le po značaju. Sebastijan je bil očarljiv, odločen, preračunljiv in odličen govorec, a kljub temu dobrega srca. Michael je bil v primerjavi z njim pravičnejši, zaupljivejši in prijaznejši. Prisegla sta si, da se bosta na vse pustolovščine podala skupaj. In tako sta se skupaj zaposlila kot bankirja z enakovrednim delovnim mestom. Že vse življenje sta bila navajena, da ju ljudje navzven ne razločijo. Zato sta se vedno javila oba, ko so poklicali bodisi Michaela bodisi Sebastijana. Bila sta odlična delavca, zato se je šef odločil, da si zaslužita napredovanje. Vendar je povišica veljala le za enega, in sicer za Michaela. Asistentki je naročil, naj mu sporoči, da se mora takoj oglasiti v sejni sobi. Seveda sta se tudi tokrat na sporočilo odzvala oba. Ko je šef videl, da sta prišla oba, je rekel: ˝Odločil sem se, da si eden od vaju zasluži napredovanje, in to si ti, Michael.˝  Ker je gledal v oči Sebastijanu, se mu je ta zlagal: ˝Resnično sem vam hvaležen in z veseljem sprejme napredovanje!˝ Resnični Michael, ki je stal poleg, ni mogel verjeti svojim očem, šefu je poskušal dokazati, da je on Michael in ne Sebastijan. Ker šef ni znal razsoditi, kateri izmed njiju govori resnico, je sklenil, da se bodo jutri vsi zaposleni zbrali in raziskali, kateri dvojček laže. Mislil je namreč, da ju bodo sodelavci navzven prepoznali, glede na to, da skupaj preživijo skoraj vsak dan. Naslednji dan so se v sejni sobi zbrali vsi zaposleni. Na levem stolu v rdečem suknjiču je sedel resnični Michael, na desnem pa Sebastijan v modrem. Oba sta imela na razpolago en stavek, s katerim bosta dokazala, da nista kriva. Pred začetkom glasovanja pa je asistentka povedala šefu, da se dvojčka nenehno zamenjujeta in opravljata drug drugemu njegove zadolžitve. Preden je nadrejeni odšel, mu je še priznala, da pozna Michaela in ve, da je za brata pripravljen narediti vse. Glasovanje se je začeli in prvi je nastopil Sebastijan: ˝Dragi prijatelji, če glasujete zame, vas povabim na najboljšo večerjo v vašem življenju, zabavali se bomo vse do jutra.˝ Ko je končal, je prejel velik aplavz. Nato je bil na vrsti Michael: ˝Priznam, da sem včeraj lagal, v resnici sem jaz Sebastijan.˝ Vsi so bili začudeni, najbolj pa njegov brat. Šefu pa je bil to znak, kdo bi si v resnici zasluži povišico. Vendar so bili glasovi že prešteti in zmagal je dvojček v modrem s kar 85%. Vsi so že odhajali in šef je pristopil do pravega Michaela: ˝V današnjem svetu je dobrota sirota.˝ Na koncu sta v dvorani ostala le Michael in Sebastijan. Sebastijan je objel brata in ga vprašal, zakaj je naredil nekaj tako plemenitega. Ta je odvrnil:  ˝Moj brat si in ne bi mogel živeti z mislijo, da bi te poskušal očrniti, žal mi je samo, da ti ne misliš enako.˝ Čez nekaj dni se je  Sebastijan popolnoma navadil na svoj nov položaj, Michael pa je obdržal svojo pisarno in se sprijaznil z usodo. Naenkrat je na njegova vrata potrka nadrejeni z novico, da se je odločil in želi, da postane Michael njegova “desna roka”. Priznal mu je še, da se je motil, ko je rekel, da je dobrota sirota, saj brez njegovega požrtvovalnega dejanja ne bi nikoli videl, da potrebuje ob sebi nekoga, ki mu bo lahko zaupal, se zanesel nanj in vedel, da bodo njegova dejanja poštena, kar je v banki še tako bolj pomembno. 

Michael je na koncu prejel višje napredovanje kot Sebastijan in še vedno je ostal zvest svojemu dobremu srcu. Z zgodbo lahko dokažemo, da ni res, da nam dobra in poštena dejanja škodujejo. Prav nasprotno: brez njih nikoli ne bi mogli postati boljši in imeti zaupanja v druge. 

 

 T.L.