Novela o izgubljeni denarnici (Denar in družba)

Bil je to še en naporen dan v gostilni Pri Marjetki. Stranke so tistega deževnega večera bile še posebej nadležne in zahtevne. Žaljivke so letele z vseh strani. Na ubogega natakarja Antona so se naročila kar vsula. Ta je tekal od mize do mize, da bi nestrpni gostje lahko čim prej zapolnili svoje prazne želodce. Kljub trdemu delu in tekanju naokoli pa so stranke bile nezadovoljne. Starejša gospa se je kregala, ker je Anton zamešal naročilo, medtem ko so pri sosedji mizi otroci neprestano jokali. Anton je imel vsega dovolj. Najraje bi kar odšel, a je vedel, da mora potrpeti. Resnično je potreboval plačo, saj je do plačila najemnine stanovanja imel le še teden dni časa. 


Bližal se konec dneva. Zadnja oseba, ki ji je postregel, je bil premožen in star gospod milega obraza. Anton mu je z veseljem postregel, kajti to je bila prva vljudna stranka tistega večera. Ko mu je podal krožnik, je gospod takoj plačal in mu dal napitnino. Anton je bil srečen kot že dolgo ne. Po končani večerji je gospod odšel na stranišče in na mizi pustil svojo denarnico. Ko je prišel iz stranišča, pa je ni vzel, temveč je samo odšel iz restavracije. Po desetih minutah se je restavracija zaprla. 


Anton je začel pobirati krožnike in pospravljati mize in med čiščenjem naletel na denarnico. Takoj jo je prepoznal in vedel je, da denarnice ne bo mogel takoj vrniti. Pogledal je vanjo in zagledal petsto evrov. Točno toliko, kot je potreboval za plačilo najemnine stanovanja. Bil je navdušen in presrečen, saj bi teh petsto evrov rešilo njegovo zagato. Že je bil roko vtaknil v denarnico in zgrabil denar, ko se je nemudoma ustavil. Bilo ga je sram. Kako bi lahko kaj takega sploh pomislil? V morju pokvarjencev je tudi on sam postal pohlepen. Zato se je odločil gospodu denarnico vrniti. 


Naslednjega jutra se je gospod res prikazal. Ves zaskrbljen in prestrašen je tekel do Antona. Preden pa bi sploh kaj rekel, mu je natakar izročil denarnico. Gospod se je takoj sprostil in razveselil. Antonu je bil neskončno hvaležen, zato mu je podal 100 evrov. Anton denarja ni hotel sprejeti, saj se je počutil krivega. Gospodu je povedal in priznal, kaj je sprva hotel storiti. Na njegovo presenečenje pa ga je gospod objel, mu rekel, da je dober človek in mu izročil petsto evrov kot nagrado za iskrenost in nepokvarjeno dušo. 


U. B.  




Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

``Laž ima krake noge´´ (Resnica in laž)

Slika
  tema novele: resnica in laž   “ LAŽ IMA KRATKE NOGE”     Najstnica Ela se je pred nekaj mes eci, zaradi očetove nove službe , preselila in zamenjala tudi šolo. Hitro se je sporazumela z razredom , pridobila je tudi zelo dobr eocene , a nekega je dobila negativno oceno , in sicer pri matematiki .     Te slabe novice ni želela povedati staršem a , mami Sanji in očetu Jerneju, saj jo je bilo strah, da bosta zelo jezna nanjo , zato se jim a je zlagala , da je dobila dobro oceno. Starša sta ji verjela, a čez nekaj dni s o ju iz šole poklicali na pogovor s profesorico, da se pogovorijo o Eli . N aslednji dan se tako odpravita v šolo, kar malo v skrbeh, kaj se je zgodilo . Ko jim a je profesorica povedala za Elino slabo oceno, sta bila presenečena , saj si n ista mislila , da bi se jim a hči lahko  zlagala.   Ko sta se vrnila s sestanka s profesorico , sta se pogovorila še z Elo.  Povedala sta ji, da nanjo nista jezna z aradi ocene, ampak ker jima ni povedala re
Preberite več

Zgodba o oranžnem ležalniku (Dobrota ni vedno sirota)

Slika
  Vse se je zgodilo pred leti, ko je moja sestra bila stara komaj pet let. Kot majhna deklica je imela pogosto vnetje ušes . M oja starša sta se z ato dogovorila, da je potrebno nekaj ukreniti. Na koncu so se z zdravniki odločili, da ji je treba odstraniti mandlje in žrelnico, kajti s tem se ji bo stanje izboljšalo. Mami je odšla s sestro v bolnišnico. S seboj je vzela oranžen ležalnik, da bo lahko ob njej   tudi ponoči. Operacija se je uspešno končalo. Mama in sestra sta prišli končno spet domov, ležalnik pa sta pustili v bolnišnici, če bi k ateri od zaskrbljenih staršev prav tako želel prenočiti s svojim otrokom. Minilo je nekaj let , bolnišnica in ležalnik sta bila le še oddaljen spomin. Ko je bila sestra v tretjem razredu, je zbolela za la r ingitisom in morala je spet v bolnišnico. Moja mami je šla seveda spet z njo. Takrat ni pomislila , na čem bo spala, ko bo z njo preživela noč. Ko je nastopil večer, se je mami že sprijaznil a , da bo noč prespala na trdem stolu
Preberite več

Denar ni merilo sreče (Denar in družba)

Slika
Marcel Manet je bil preprost človek, dobrega srca, a na bančnem računu ni imel skoraj ničesar. Za svoj 37. rojstni dan je , kot vsako leto , od prijateljev dobil darilo in po nenavadni tradiciji med njimi tudi loto listek. Nepričakovano pa se je enemu od njih končno nasmehnila sreča, saj je Manet osvojil zmagovalno nagrado.   Sprva je Marcel pridobljeni denar skupaj s prijatelji namenil investiranju v nov posel, nato pa so se v njegovo življenje prikradli denarja lačni "prijatelji". Ti so njegovo dobrodušnost sebično izkoriščali. Predstavili so ga svetu zabave in zapravljanja ter mu vsilili lažno sliko popolnega življenja, polnega razkošja in nedelavnosti. V trenutku je Manet pozabil na večerje v pritlični najemniški garsonjeri; začel je zahajati na razkošne zabave v družbo oholih posameznikov. Odtujevati se je začel od starih prijateljev in svojih delavnih navad ter se je prepustil lenobi in zapravljanju premoženja. Pohlepnežem je slepo posojal vse obsežnejše vsote den
Preberite več