Hvaležnost je pot do sreče (Dobrota ni vedno sirota)

 Tema: Hvaležnost je pot do sreče

Nekoč je živel Martin, dokaj reven meščan Ljubljane. Vsi sosedje so ga poznali kot dobrega človeka; velikokrat jim je priskočil na pomoč, ko je videl, da so v stiski.

Tudi tistega dne se je, kot po navadi, sprehajal mimo trgovin, upajoč, da imajo kaj ugodnega, nekaj, kar bi si lahko privoščil. V daljavi je zagledal starejšo žensko, ki je imela težave pri nošenju košare do svojega doma. Priskočil ji je na pomoč, v upanju, da mu bo dala kaj za pojesti, če ji pomaga. Ko se ji je približal, pa je videl, da je gospa bolna. To ga je za trenutek odvrnilo od tega, da bi ji pomagal; prepričan je bil, da ima gospa kakšno nalezljivo bolezen. Nekaj časa je premišljeval, nato pa se je odločil, da ji bo vseeno priskočil na pomoč ter da se bo bolezni izognil, če ne bo hodil blizu nje. Po nekaj dneh še vedno ni kazal znakov kakršne koli bolezni, a bil je zelo lačen. Spet se je odpravil po hrano. Na poti je srečal prav tisto gospo, ki jo je srečal pred nekaj dnevi, Sonjo. Pozdravila sta se, ona pa se mu je opravičila, da se mu zadnjič ni uspela zahvaliti. Z namenom, da bi se mu odkupila, mu je ponudila večerjo pri njej doma. Martin se je lepo oblekel in odšel do njenega doma. Ko je prispel, je videl veliko vilo, pred njo pa Sonjo. Na večerji je bila tudi njena hčerka, ki je iskala moža.

Ko sta se spoznala, se nista nehala pogovarjati. Obiskovala sta se vsak večer in Martin je bil presrečen. Tako je še sedaj, leta kasneje, ko sta že poročena.

MK