Fevdalec

 Denar in družba

 

Nekoč so živeli trije sinovi. Ime jim je bilo Andraž, Jože in Andrej. Andraž je bil najstarejši, Jože srednji, in Andrej najmlajši. Živeli so na kmetiji s svojim starim očetom, preživljali pa so se sami s svojim pridelkom. Vendar je neke mrzle zime nastopil hud led in družina je bila ob vse pridelke, saj so zmrznili. Zato je bil oče prisiljen prodati zemljo fevdalcu ter jo nato vzeti v najem. In tako sta podpisala pogodbo. 


Pod fevdalčevo oblastjo pa je bilo še težje. Res da so imeli streho nad glavo, a so jedli le en obrok na dan, kajti novi gospodar jim je naložil zelo visoke davke. Tako je nekega dne oče odšel k njemu in ga poprosil, naj jim vrne zemljo, a gospodar se ni strinjal: »Vse je zapisano v pogodbi, ki si jo podpisal. Zemlja pripada meni, razen če jo odkupiš nazaj.« Žal pa družina ni imela denarja, zato je oče poslal Andraža na delo drugam. Ko bo zbral toliko denarja, da bodo lahko zemljo odkupili nazaj, pa naj se vrne. V tem času sta mu Jože in Andrej pomagala na kmetiji. 


Andraž je storil, kakor mu je ukazal oče. Tako je odšel delat v tujino, in sicer se je zaposlil kot dvorni kuhar. 

 

Ker pa ni znal kuhati, se je moral tega naučitizato je druge kuharje ves čas spraševal, kako se pripravi kakšno jed, ampak so se mu ti le posmehovali in ga zmerjali. Kljub težkim razmeram se je vseeno naučil kuhati, saj si je priskrbel kuharsko knjigo in jo ob popoldnevih prebiral. Po dveh letih dela je bil že boljši od večine kuharjev. 


Čez tri leta, ko se je vrnil s kupom denarja za odkup kmetije, je družina odkupila svojo hišo, ostalo pa jim je še nekaj denarja za življenje. Iz pridelka so skuhali boljšo in bolj zdravo hrano, česar jih je naučil Andraž. 




E.J.B

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

``Laž ima krake noge´´ (Resnica in laž)

Zgodba o oranžnem ležalniku (Dobrota ni vedno sirota)

Denar ni merilo sreče (Denar in družba)