Denar ni merilo sreče (Denar in družba)

Marcel Manet je bil preprost človek, dobrega srca, a na bančnem računu ni imel skoraj ničesar. Za svoj 37. rojstni dan je, kot vsako leto, od prijateljev dobil darilo in po nenavadni tradiciji med njimi tudi loto listek. Nepričakovano pa se je enemu od njih končno nasmehnila sreča, saj je Manet osvojil zmagovalno nagrado.

 

Sprva je Marcel pridobljeni denar skupaj s prijatelji namenil investiranju v nov posel, nato pa so se v njegovo življenje prikradli denarja lačni "prijatelji". Ti so njegovo dobrodušnost sebično izkoriščali. Predstavili so ga svetu zabave in zapravljanja ter mu vsilili lažno sliko popolnega življenja, polnega razkošja in nedelavnosti. V trenutku je Manet pozabil na večerje v pritlični najemniški garsonjeri; začel je zahajati na razkošne zabave v družbo oholih posameznikov. Odtujevati se je začel od starih prijateljev in svojih delavnih navad ter se je prepustil lenobi in zapravljanju premoženja. Pohlepnežem je slepo posojal vse obsežnejše vsote denarja, ki mu jih ti nikoli niso povrnili. Nekega dne pa je Maneta doletela huda nesreča. Zbolel je za rakom. Njegovo fizično ter psihično stanje sta počasi pešala. Ker je ves svoj denar zapravil, si ni mogel privoščiti zdravljenja. Novici o bankrotu in bolezni sta se med ljudmi hitro razširili. Z izgubo imetja in zdravja je v očeh svojih pohlepnih prijateljev izgubil vso vrednost.

 

Mislil je že, da bo umrl osamljen v zatohli sobici, ko so mu na pomoč priskočili njegovi pravi prijatelji. Skupaj so zbrali sredstva in mu omogočili zdravljenje, ki je bilo žal neuspešno. Kljub vsemu so se potrudili, da so Marcelu omogočili čim lažje poslednje dni. On pa je prepozno spoznal, kdo so ljudje, ki jim je resnično mar zanj in kako neprecenljivi so v resnici.                        


J. M.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

``Laž ima krake noge´´ (Resnica in laž)

Zgodba o oranžnem ležalniku (Dobrota ni vedno sirota)